O avtorju
 

simon micic avtor

“Verjel sem ljudem, ki so mi hoteli pomagati, toda vedel sem, da moram na pot sam. Nihče ni mogel po moji poti, nihče ni mogel nositi moje krvi in nihče ni smel prevzeti moje bolečine, da bi jaz lahko živel, saj to ne bi bila moja pot, moja kri in moja bolečina, ki me je tolikokrat spravila na kolena, da sem velikokrat utrujen zaspal. Ponovno sem vstal in šel naprej. Vredno je čutiti bolečino!”

Iz knjige Deček s tatujem na srcu

 

Resnični Slovenski avtor z ( na žalost ) resnično Slovensko zgodbo o spolni zlorabi!


 

O meni

Svoje življenje sem živel z masko na obrazu in sploh nisem prepoznal pravega namena obstoja na tem svetu. Trajalo je skoraj petintrideset let, da sem prišel do spoznanja, katere vrednote nisem uspel razviti in katerih sploh nisem prepoznal, kot vrednote. Vse, prav vse, se je spremenilo tistega dne, ko sem spregovoril o svoji spolni zlorabi, ki sem jo doživljal kot otrok.

Moj tatu na srcu, kot ga opisujem v svoji knjigi z naslovom deček s tatujem na srcu, je imel takšno moč, da sem bil za skrivnost pripravljen tvegati svoje življenje in svojo družino. Rane iz otroštva, so krojile moj način življenja in me spravljale v beg ter v različne odvisnosti. Tlačil sem spomine in se že takrat, ko se je spolna zloraba zgodila prvič odločil, da o tem ne spregovorim z nikomer.

simon4

Kljub vsemu, sem si uspel ustvariti svojo družino in na to, sem še posebej ponosen. Ob sebi imam čudovito žensko, ki me je spremljala vsa ta leta mojega trpljenja. Ni vedela, zakaj sem bil takšen, kot sem bil, a je globoko v sebi čutila, da sem dober človek. Bila mi je največja učiteljica ljubezni in za to, sem ji iskreno hvaležen. Šele ob njej, sem uspel razviti največjo življenjsko vrednoto, ki ji pravimo LJUBEZEN. Šele ob njej, sem ljubezen prvikrat čutil v svojem srcu.

simon3Napisal sem knjigo z naslovom deček s tatujem na srcu, kjer sem podrobno opisal vse svoje poskuse, da bi se rešil odvisnosti in prišel na plan z resnico. Ni bilo lahko, nasprotno, bilo je »zajebano« kolikor je pač mogoče. Štiri mesece sem jo pisal in štiri mesece sem jokal, ko sem želel opisati tista nagnusna dejanja, ki mi je storil človek, katerega sem imel brezpogojno rad. Štiri mesece, v katerih sem dejansko popeljal resnico iz globine do svetlobe in jo poslal v svet s sporočilom, da se takšne stvari, ne smejo dogajati in kolikor bo mogoče, bom pomagal žrtvam spolne zlorabe, da se opogumijo in se o tem začnejo pogovarjati, saj je lahko odlično zdravilo za travmo, ki sem jo in jo še, preživljam.

Simon