Spoznanje
Če nam ljubezen pomeni bolečino in trpljenje potem ljubimo pretirano. Pa lahko ljubimo pretirano? Kje je sploh meja in kdaj pridemo do stopnje, ko ljubimo preveč?
Po statistiki bi naj veliko žensk ljubilo preveč, a le redke se tega zavedo in se podajo na pot ozdravitve.
Pretirana ljubezen je boleča izkušnja, ki je med ženskami zelo razširjena. To ni le ljubezen do partnerja, lahko je ljubezen do otrok, do mame , očeta … Večina izmed nas vsaj enkrat v življenju ljubi preveč.
Tudi sama sem “preveč ljubila”.
Globoko zakoreninjena odvisnost od moškega in potreba biti njegova “rešiteljica”. Splet okoliščin ali bolje rečeno “ironija usode” , da sem kot ženska občutila toliko naklonjenosti in razumevanja za trpljenje mnogih ljudi, in bila očitno slepa za lastno trpljenje. Porabila sem vso svojo moč za ljubezen do moškega in s tem pozabila nase, na lastno življenje.
Ko je partner uspel stopiti na pot okrevanja spolne zlorabe, ki jo je kot otrok doživel, sem kar naenkrat občutila praznino, se predajala občutkom nepomembnosti , saj me pravzaprav ni več potreboval. Ni mi bilo več potrebno skrbeti in prevzemati njegov del odgovornosti, saj je sedaj to zmogel sam . In to zelo dobro.
Kar naenkrat sem bila postavljena pred dejstvo, da ga lahko ljubim in hkrati pustim pri miru, saj ni več potreboval mene v vlogi “duševnega zdravnika” , temveč je potreboval žensko, ki odkrito in globoko ljubi ,kar pa ni isto kot “preveč ljubiti”.
Preveč ljubiti pomeni , da se za nekoga žrtvujemo do samoodpovedi in to obsesijo enačimo z ljubeznijo. Nič nam ni pretežko, ničesar ni, kar bi zahtevalo preveč časa ali bilo predrago, če to le pomaga moškemu, ki ga s svojo “ljubeznijo” želimo spremeniti iz čustveno nedostopnega v ljubečega in razumevajočega partnerja.
Dejansko sem v vsem tem obdobju partnerjevega boja s prikrito resnico pozabila na lastno integriteto. Vseskozi sem se borila z občutkom krivde, da nisem naredila dovolj za najin odnos. Živela v upanju, da bo jutri drugače…čakala sem, da se bo spremenil. Saj je bilo to v resnici udobneje, kot spremeniti sebe in svoje življenje. Šla sem že tako daleč, da je to že kritično najedalo moje samospoštovanje. Pripisovala sem si polno groznih napak, živela v nenehnem strahu, se dan za dnem trudila biti boljša in naposled sem postala strokovnjakinja za prenašanje težav.
Resnično sem postala ženska , ki ljubi “preveč”. Živela sem v domišljijskem svetu, kjer se je moj moški ,s katerim sem bila nesrečna in nezadovoljna, čudežno spremenil.
Najbolj zastrašujoč občutek pa sem doživela, ko sem prišla do spoznanja, da sem pravzaprav vse to potrebovala. , da sem bila resnično ženska z vsemi karektaristikami profila ženske, ki ljubi “preveč” .
Dejanjsko so me privlačili ljudje, katerih problemi so zahtevali vso mojo pozornost, in takšen je bil tudi moj moški!
Zapletala sem se v negotove okoliščine polne zmede , ki so negativno vplivale na moje čustveno razpoloženje in s tem sem se spretno izogibala odgovornosti do same sebe.
In ko je moj moški postal čisto “v redu”, ko ga ni bilo potrebno “popravljati”; ljubezniv in ljubeč, sem se kar naenkrat začela počutiti prazno, nekoristno in izgubljeno. Iz pogumne neustrašne ženske sem se prelevila v totalno nezadovoljko in nergačko. In kmalu je bilo tudi njemu dovolj…
Takrat že dovolj močan mi je jasno zapisal:
” ZAME SI BOŽANSTVO OD ŽENSKE.
ZARADI TEBE, SEM SE ZAVEDEL OTROŠTVA IN
USPEŠNO ZAČEL REŠEVATI TRAVMO. SI MOJE BISTVO,
BREZ KATEREGA NE ŽELIM NADALJEVATI
ZAČRTANE POTI. ODGOVORNOST ZA
PRETEKLOST SEM SPREJEL, KOT SI MI
PREDLAGALA IN PRIČAKOVAL SEM,
DA ME BOŠ LJUBILA ŠE BOLJ. ČE NE VIDIŠ
SMISLA V NAMA, BODI ODKRITA IN JASNA.
ZAME SI NAREDILA VSE, KAR
LAHKO ŽENSKA NAREDI ZA MOŠKEGA,
ŠE VEČ PA SI NAREDILA NEZAVEDNO,
KER SI SAMO BILA OB MENI.
HVALEŽEN SEM TI IN SPOŠTUJEM TE.
ČE NE SPREJMEŠ ODGOVORNOSTI,
KI SEM TI JO NAMENIL S KNJIGO, TI NE ZAMERIM .
A NAPISANA JE BILA ZARADI SPOŠTOVANJA DO TEBE, OTROK IN
OSTALIH LJUDI, KI NIMAJO TE SREČE V ŽIVLJENJU,
DA BI IMELI TAKEGA PARTNERJA, KOT GA IMAM JAZ.
OD TEBE JE ODVISNO, KAKŠNA BO PRIHODNOST. Lp… ”
To je bil SMS , ki je v meni sprožil preobrat: ” Ženska čas je , da premagaš vedenjski vzorec “preveč” ljubiti! Ženska imej se rada , le tako boš lahko iskreno in globoko ljubila.”
Suzana
” Če je človek zmožen produktivno ljubiti, tedaj ljubi tudi sebe.
Če zmore ljubiti le druge , tedaj sploh ni zmožen ljubezni. ”
( Erich From , Umevanje ljubezni)