Simon
 

20160811_095419» Verjel sem ljudem, ki so mi hoteli pomagati, toda vedel sem, da moram na pot sam. Nihče ni mogel po moji poti, nihče ni mogel nositi moje krvi in nihče ni smel prevzeti moje bolečine, da bi jaz lahko živel, saj to ne bi bila moja pot, moja kri in moja bolečina, ki me je tolikokrat spravila na kolena, da sem velikokrat utrujen zaspal. Ponovno sem vstal in šel naprej. Vredno je čutiti bolečino! »

(Iz knjige Deček s tatujem na srcu)

 

Resnični slovenski avtor z ( na žalost ) resnično slovensko zgodbo o spolni zlorabi !

O meni

Svoje življenje sem živel z masko na obrazu in sploh nisem prepoznal pravega namena obstoja na tem svetu. Trajalo je skoraj petintrideset let, da sem prišel do spoznanja, katerih vrednot nisem uspel razviti in katerih sploh nisem prepoznal, kot vrednote. Vse, prav vse, se je spremenilo tistega dne, ko sem spregovoril o svoji spolni zlorabi, ki sem jo doživljal kot otrok.

Moj tatu na srcu, kot ga opisujem v svoji knjigi z naslovom deček s tatujem na srcu, je imel takšno moč, da sem bil za skrivnost pripravljen tvegati svoje življenje in svojo družino. Rane iz otroštva, so krojile moj način življenja in me spravljale v beg ter v različne odvisnosti. Tlačil sem spomine in se že takrat, ko se je spolna zloraba zgodila prvič odločil, da o tem ne spregovorim z nikomer.

»Bolelo me je, premetavalo sem ter tja in spravljalo v obup. Boril sem se proti sebi in proti vsem.«
» Največja življenjska vrednota je LJUBEZEN in tega me je naučila moja ženska.«

Kljub vsemu, sem si uspel ustvariti svojo družino in na to, sem še posebej ponosen. Ob sebi imam čudovito žensko, ki me je spremljala vsa ta leta mojega trpljenja. Ni vedela, zakaj sem bil takšen, kot sem bil, a je globoko v sebi čutila, da sem dober človek. Bila mi je največja učiteljica ljubezni in za to, sem ji iskreno hvaležen. Šele ob njej, sem uspel razviti največjo življenjsko vrednoto, ki ji pravimo LJUBEZEN. Šele ob njej, sem ljubezen prvikrat čutil v svojem srcu.

» Kolikor bo mogoče, bom pomagal žrtvam spolne zlorabe, da se odprejo in spregovorijo. Kolikor bo mogoče, bom pomagal vsem ljudem, ki želijo dober nasvet.«

Napisal sem knjigo z naslovom deček s tatujem na srcu, kjer sem podrobno opisal vse svoje poskuse, da bi se rešil odvisnosti in prišel na plan z resnico. Ni bilo lahko, nasprotno, bilo je »zajebano« kolikor je pač mogoče. Štiri mesece sem jo pisal in štiri mesece sem jokal, ko sem želel opisati tista nagnusna dejanja, ki mi jih je storil človek, katerega sem imel brezpogojno rad. Štiri mesece, v katerih sem dejansko popeljal resnico iz globine do svetlobe in jo poslal v svet s sporočilom, da se takšne stvari, ne smejo dogajati in kolikor bo mogoče, bom pomagal žrtvam spolne zlorabe, da se opogumijo in se o tem začnejo pogovarjati, saj je pogovor lahko odlično zdravilo za travmo, ki sem jo in jo še, preživljam. Kolikor bo mogoče, bom pomagal vsem ljudem, ki potrebujejo malo vzpodbude za naprej, v lepšo prihodnost in bližje k svobodi.